Varujmo alternativno kulturo!

Kako bi sploh definirali pripadnika alternativni kulturi ali na kratko alternativca. Najbolje, da si za ironični uvod kar sposodim opis od znanega primorskega pevca in kantavtorja Iztoka Mlakarja … imel je dolge lase, oblačil se je v štrace, smrdel je tako kot kakšne stare škavace, živel pa tako, da ni dal vedet, da je živ … in strašno rad je tiste čudne čudne cigarete kadil …

Alternativna kultura je tista, za katero na velikih odrih ali prireditvah prostora navadno ni in ki se izraža na morda nekoliko težje razumljiv način; družbeno naj bi bila bolj angažirana v smer marginaliziranih skupin (istospolno usmerjeni, rastafarijanci, protiglobalisti, hipiji in podobni) in se prostor zanjo najde navadno v zaprašenih opuščenih tovarnah, na pol podrtih stavbah, temu namenjenih klubih ali na ulici.

Izvajali naj bi jo izobraženi, angažirani ljudje, kritični do družbenopolitične klime v svetu, zato je dobra alternativna kultura velik prispevek k družbi, njenemu razvoju, strpnosti in upoštevanju drugačnih mnenj in nazorov.

Žal pa, ko spremljam kulturno dogajanje doma, ugotovim, da tudi alternativna kultura popušča pritiskom popularizacije in privabljanja širših krogov ljudi. Alternativna kultura postaja v modi, kar je lahko zanjo slabo. Mladina, ki je še do včeraj kot svoj glavni hobi navajala računalniške igrice, ne ve, kam bi s seboj, ter ugotovi, da je mainstream v bistvu en drek ter da je tam samo beden folk, in se začne oblačiti v majice s Che Guevaro, ne da bi sploh vedela, kdo je to bil, in namesto oblačil iz butikov začne nositi razne rastafarijanske kapice ter cunje s pridihom ponienta ali orienta, ne da bi jo v to vodilo kakršnokoli prepričanje. In, kar je nahuje, zadevanje z redbull-vodko v Globalu zamenjajo z zakajanjem z marihuano na drugih lokacijah. Žal pa se tu njih alternativnost in angažiranost tudi konča.

Taki ljudje razvoju alternativne kulture in duhovni rasti družbe seveda ne bodo koristili. So se pa taki publiki na žalost prilagodili že mnogi izvajalci tovrstne kulture. Ugotovili so, da za take kvazialternativce zadostuje brezvezno skakanje po odru namesto plesa ali kruljenje namesto petja. In na tak način nivo tovrstne umetnosti pada. Celo več, mnogi kvazialternativci so se prelevili v kvazialternativne izvajalce in na to sceno privabljajo vedno več njim podobnih, ki izvajajo to zgolj samo sebi namenjeno kvaziumetnost. In pri tem najhuje je, da na tak način odžirajo finančno pomoč angažiranim, renomiranim, spoštvanim in uglednim alternativnim umetnikom, katerih projekti so zavoljo tega lahko ogroženi.

Ne, alternativna kultura ni kr neki, marveč je pomemben prispevek k družbi in njenemu razvoju. Žal pa opažam, da se vsebolj prepleta z neko kvazialternativo, ki si pozornosti preprosto ne zasluži.