america, here we come!

Vselej sem živel v prepričanju, da je brezplačen dostop do zdravstvenih storitev nekaj čisto običajnega in samoumevnega. Šele sedaj, ko sem ostal brez statusa študenta, sem se na lepem zavedel, da temu ni tako.

Poškodoval sem se komaj nekaj dni potem, ko sem uradno diplomiral. Do tedaj na Zavodu za zdravstveno zavarovanje niti nisem prijavil spremembe statusa; vedel sem, da bi to nekako moral storiti, a sem kljub temu odlašal. Ja, saj se mi ne mudi. Kaj pa se mi bo zgodilo! Sej nisem stara nona! Pa sem vendar kmalu zatem v bolečinah pobiral dele kolesa s cestišča, in ko sem med čakanjem na pomoč na travnatem nasipu ob vozišču imel čas za meditacijo, me je naenkrat prešinilo … Fak! Sej jaz sploh nimam urejenega zavarovanja! … Kaj bo, če me bojo morali operirati? …

Strahovi pred operacijo so bili odveč, a sem se vseeno takoj, ko sem bil toliko pri sebi, da sem nase lahko navlekel manj kot tri številke preveliko majico, odpravil na Zavod za zdravstveno zavarovanje, da bi prijavil spremembo. Uslužbenka Zavoda je kazala nekaj empatije in dobil sem občutek, da se ji celo malo smilim. No, če je tako, vam predlagam, da se na vaši občini zavarujete kot občan. Odštorkljal sem tako do postaje mestnega prometa in kmalu izstopil z avtobusa skorajda pred občinskimi durmi. Uslužbenke pri okencu sem se spomnil še iz osnovne šole, ker je z menoj hodila na plesne vaje. Nisem bil ravno razpoložen za obujanje starih poznanstev in naredil sem se nekoliko neumnega. Do mene je nastopila zelo formalno, tudi vikala me je, in sklepal sem, da me ne pozna več. Še dobro. Ja, ne moremo vam priznati tega statusa. Niste iz ogrožene družine in niste iskalec zaposlitve … Aha. Okej, ampak jaz pač čakam na pripravništvo … Začela mi je razlagati, katere obrazce moram vse pridobiti, če se želim zavarovati kot občan, jaz pa sem počasi naveličal poslušati. Mah, tistih 17 evrov na mesec bom pa že dal, če so takšne kolobocije.

Tako na Zavodu za zdravstveno zavarovanje sklenem osnovno zavarovanje. Nihče mi niti z besedo ne omeni, da potrebujem tudi dopolnilno zavarovanje, in živim v lažnem upanju, da je stvar sedaj urejena. Pa ni tako. Čez mesec dni se namreč odpravim k zobozdravnici, ki mi pove, da nimam urejenega zavarovanja! Ma kako! Saj sem se vendar pred kratkim zavaroval. Odpravim se na Zavod in jim razložim svoj problem. Ja, za nekatere storitve potrebujete tudi dopolnilno zavarovanje. Lahko ga sklenete pri katerikoli zavarovalnici … Aha. Okej. Očitno zobozdravstvene storitve spadajo tja … Izdajo mi dokument, ki naj ga predložim na zavarovalnici ob sklenitvi dopolnilnega zavarovanja. Odpravim se tako na Vzajemno. Uslužbenka je zelo prijazna in še preden dobro odprem usta, me že zasuje s prospekti za vsa mogoča zavarovanja. Ma dobro, morda drugič, jaz zdaj rabim dopolnilno zavarovanje. Zazre se v papir, ki so mi ga izdali na zavodu. Aha, ampak če več kot 30 dni nimate več statusa študenta, po zakonu dopolnilno zavarovanje lahko začne veljati šele s trimesečnim zamikom. Pogled, ki sem ji ga namenil, najbrž ni bil najbolj prijeten, in gospa mi je hitro jela razlagati, da lahko v računalnik vnese druge datume in tako bo zavarovanje veljalo z dnem sklenitve. Računalniški program se je temu spočetka upiral, nato pa ga je nakako prelisičila in je le natisnil zavarovalno polico. Vsaj to! Odrinil sem tako še dodatnih 22 evrov in se odpravil domov.

Čez nekaj dni me je doma pričakalo pismo iz Bolnišnice Nova Gorica. Aha. Končno. Gotovo je tole vabilo, naj se zglasim v kadrovski službi pred opravljanjem pripravništva. A ni bilo tako. Iz kuverte je padel čuden listič, na vso moč podoben položnici. Ma kaj je to! Pa ne da moram plačati pregled pri medicincu dela, preden nastopim službo!? A ni bilo tako. To je bil račun za doplačilo zdravstvenih storitev kontrolnega pregleda, v času katerega še nisem imel sklenjenega dopolnilnega zavarovanja! Doplačati moram za rentgensko slikanje ključnice in ambulantni pregled pri travmatologu! Ma kdo se norčuje iz mene! Torej osnovno zavarovanje ne krije niti ene ušive rentgenske slike v celoti! Mar mora tisti, ki je zavarovan kot občan, tudi posebej skleniti dopolnilno zavarovanje?!

Ob vsem tem je najbolj žalostno to, da je treba sklenjenemu dopolnilnemu zavarovanju navkljub mnoge storitve plačati. Tako nobeno zavarovanje ne krije, denimo, tako osnovne procedure, kakršna je čiščenje zobnega kamna, za katerega sem moral doplačati 20 evrov. In, seveda, z evri v žepu si hitreje na vrsti! Nedavno tega sem se namreč pri okulistu naročil za kontrolo; zelo prijazna administratorka mi je razložila, da lahko preko zavarovalnice pridem na vrsto čez leto dni, samoplačniško pa v štirih tednih! In kaj potem človeku preostane? Preprosto! Naj plača, kdor ima denar, kdor ga nima, pa … itak ni koristi od njega … America, here we come!